Človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami.
Z nekaterimi smo povezani globlje in bolj intenzivno, z drugimi pa na žalost le zaradi prehrambene verige, katera bi naj bi bila potrebna za preživetje določene skupine človeštva. Določene skupine pišem za to, ker se vedno bolj krepi vedenje in zavest ljudi, da temu ni tako. Pogled na živali nam vedno zbuja asociacijo na nekaj lepega, nežnega, razvedri nas, razveseli nas. Tudi če smo slabe volje, polni negativnih misli, začnemo pozitivno razmišljati. Raznežimo se ob pogledu na nežne mladičke katerekoli živali, saj so prekrasni v svoji nebogljenosti in svoji odvisnosti od mame. Iz ust se nam izvije vzdih zadovoljstva, misli se nam umirijo in uživamo ob pogledu na lepote, ki nam jih ponuja živalski svet. Lahko trdim, da ljudje, ki ne zaznajo lepot živalskega sveta oz. so indiferentni do živali, živijo prazno življenje, saj so nevede prikrajšani za pozitivne učinke, ki nam jih živali nudijo, če smo jih le pripravljeni in sposobni sprejeti. Od živali, s katerimi smo povezani globlje in bolj intenzivno, je na prvem mestu vsekakor skupina tako imenovanih malih oz. hišnih živali. To so živali, s katerimi lahko med sobivanjem vzpostavimo zelo tesen stik. To pomeni, da jih vzljubimo, da postanejo neke vrste člani naše družine. Sem spadajo predvsem psi in mačke, tudi morski prašički, hrčki, papagajčki in ostali ptički, kunci in še bi lahko naštevali. Ko si prinesemo v družino majhno kepico, ki laja ali mijavka, se še ne zavedamo, da smo si prinesli najzvestejšega prijatelja oz. prijateljico, ki nas bo osrečeval in navduševal vrsto let. če imamo majhne otroke, jih bo kužek naučil odgovornega ravnanja, saj prevzamejo del skrbi za hranjenje, sprehode in ostalo. Naučijo se stika z živim bitjem, za katerega morajo tudi skrbeti. Vsem članom družine bo nova pridobitev prinesla več sprehodov v naravi, več gibanja, sprehajanja. Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki.Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh.Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše.V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce z toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo.
--- Emil Senčar ---