Psi


02.06.2020

VZREJNI PREGLEDI IN RTG KOLKOV IN KOMOLCEV PRI PSIH

Vsako pomlad so vzrejni pregledi pasemskih psov in za pristop k vzrejnemu pregledu morajo imeti psi nekaterih pasem opravljeno rentgensko slikanje kolkov in komolcev. Katere so te pasme, si zainteresirani lahko ogledajo na spletnih straneh Kinološke zveze Slovenije.
Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlahtnima kostema (koželjnico in komolčnico). Če je karkoli narobe s sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi zelo hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu, kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki morajo biti gladke, postanejo hrapave in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah in zaradi tega je vedno več pasemskih klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših anomalij, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so bernski planšarji, bernardinci, nemški ovčarji. Pogost je OCD sklepnega hrustanca,(osteochondritis dissecans), kar pomeni, da zaradi anatomskih nepravilnosti v sklepu pride do gnetenja sklepnega hrustanca in do večjega ali manjšega propada le tega. V sklepu se za to pojavijo okruški, ki so del propadajočega sklepnega hrustanca. Pri izbiri zdravljenja prizadetega sklepa, v katerem so okruški, je največkrat edina priporočena in uspešna metoda operativni poseg.
Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in posumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso tipični. Največkrat opažamo ponavljajoča se šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih šepanje izgine, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih z izrazito displazijo komolčnih sklepov prognoza ni dobra, saj zaradi ponavljajočih se težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav za to je potrebno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom s komolčno displazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce.
Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobra garancija, da bo mladiček zrasel brez bolečin in ponavljajočih se šepanj, ter se lepo »sprehodil« skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo zanemarjati, saj so starši kužkov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Posledice komolčne displazije so prav tako kot posledice kolčne displazije neprijetne in težavne za kužka in prav tako za njegove lastnike.

Emil Senčar dr.vet.med.

02.06.2020

ZDRAVLJENJE Z MATIČNIMI CELICAMI

Kar nekaj vprašanj smo dobili na temo zdravljenja psov z matičnimi celicami. Lastniki psov sprašujejo ali je njihov kužek primeren za zdravljenje, kdaj lahko uporabimo matične celice za zdravljenje, v katerih primerih, kakšen je postopek pri zdravljenju, kakšna je cena zdravljenja in podobno?.
Matične celice so celice, ki imajo možnost, da se razvijejo v različne telesne celice. Poznamo zarodne (embrionalne) in odrasle matične celice. Embrionalne se nahajajo v človeških in živalskih zarodkih in njihova značilnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli celico v telesu. Odrasle matične celice se nahajajo v različnih delih telesa in predstavljajo izjemno velik potencial za zdravljenje različnih obolenj v prihodnosti, čeprav je njihova zmožnost razvoja v različne celice nekoliko manjša od zarodnih celic. Največ odraslih matičnih celic se nahaja v maščobnem tkivu. Potencialno bi lahko s temi celicami nadomestili katerokoli okvarjeno tkivo pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh poteka veliko raziskav o možnosti uporabe takšnih celic pri zdravljenju poškodb hrbtenjače, oslabelosti srca, različnih nevroloških boleznih in drugo.
V Sloveniji so pri podjetju Animacel razvili postopek, za zdravljenje z matičnimi celicami pri psih in sicer, za zdravljenje najrazličnejših težav s sklepi. Psu odvzamemo manjši košček maščobe iz podkožja na plečki in omenjeno maščobo pošljemo v laboratorij. Tam se celice namnožijo in nato jih vbrizgamo v oboleli sklep. Matične celice se spremenijo v hrustančne celice in na ta način pripomorejo k zdravljenju sklepa, saj pripomorejo k obnovi sklepa. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo in imajo degenerativne in kronične težave s sklepi, z artritisi, artrozami in ostalim. Do sedaj smo pri omenjeni kategoriji psov uporabljali samo protibolečinsko terapijo. Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se v šestih mesecih regenerirajo, gibljivost sklepov se poveča in bolečina izgine. Interesente, lastnike psov, za zdravljenje z matičnimi celicami, vabim na pregled v ambulanto, kjer se bomo pogovorili, naredili RTG posnetek obolelih sklepov in se dogovorili za odvzem matičnih celic.
Emil Senčar dr.vet.med.

02.06.2020

STERILIZACIJA PSIČK II.

Smo tik pred izbruhom spomladi, prebujanja narave in toplih sončnih žarkov. Pri živalih se v tem času intenzivno prebujajo tudi hormoni in želja po parjenju se poveča. Tudi pri psičkah je tako in za to bom v današnjem prispevku obdelal pogosto dilemo lastnikov psičk, ali naj svojo psičko sterilizira ali ne. Kar cel kup vprašanj se je nabral s to tematiko.
Zavedati se moramo, da pri živalih služi reproduktivni ciklus izključno ohranitvi vrste. Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da imajo paritveni ciklus dva krat letno. Takrat pride do obilne krvavitve iz spolovila, psičke oddajajo specifičen vonj, ki ga zaznajo samci in v povprečju 10 do 14 dan po začetku krvavitve so godne za parjenje. Krvavitev lahko traja več kot 20 dni in ves ta čas psička z vonjem privablja samce, ki pridno urinirajo v okolici domovanja psičke, se pretepajo med sabo in čakajo svojo priložnost za parjenje. Po navadi je ne dočakajo, saj se parijo samo najmočnejši samci.
Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost živali.
Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti že pred prvo gonitvijo živali, vendar ne prej kot pri starosti 6 mesecev, ali med prvo in drugo gonitvijo. V takem primeru smo z zanesljivostjo preko 90 %, preprečili nastanek zločestih tumorjev v mlečni žlezi, v zrelih letih psičke. Tumorji mlečne žleze so izredno pogosta problematika in v primeru, da jih operativno pravočasno ne odstranimo lahko bistveno skrajšajo življenjsko dobo naše ljubljenke. Sterilizacijo lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, vendar takrat več ne vpliva na nastanek tumorjev. Če se po gonitvi pojavi še navidezna brejost živali, je nevarnost za nastanek tumorjev toliko večja. Psičke so ves čas navidezne brejosti v hormonalnem stresu, ki jim škodi v vseh pogledih. Po sterilizaciji psička nima več motečega krvavega izcedka in ne privablja samcev.
Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, katere na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s sterilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, katero povzročijo goneči se psi, ki se zbirajo v okolici, kjer psička živi in lajajo cele noči.
V preteklosti se je pri operativnem posegu naredila velika dolga rano na trebuhu, danes pa se poseg opravlja minimalno invazivno, kar pomeni, da je operacijska rana čim manjša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta manjša in psička je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri invazivnem posegu, kjer je operacijska rana velika z mnogo šivi, je po operativno okrevanje precej daljše, psičko boli, rano si želi lizati in možnost komplikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova psička operirana.
Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih primerih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke lahko pojavi inkontinenca, kar pomeni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je to povsem rešljivo z ustrezno terapijo. Pri določenih se lahko pojavi debelost, kar lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali.
Sterilizacija psičk je poseg, ki ga vsekakor priporočam in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička, brez nadležne krvavitve in gonitve, prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju.

02.06.2020

STERILIZACIJA PSIČK I.

Nabralo se je več različnih vprašanj z isto tematiko in to je sterilizacija psičk. Bralci sprašujejo predvsem o smiselnosti posega, kdaj ga opraviti, kakšne so posledice, skratka zanimajo jih pozitivne in negativne lastnosti sterilizacije.

02.06.2020

PROBLEMATIKA PERIANALNIH VREČK PRI PSIH

Eno pogostejših vprašanj lastnikov psov veterinarju je, zakaj njegov kužek pogosto drsa z zadnjo platjo po tleh in se grize okrog repa? Drsanje po zadnji plati imenujemo tudi, da pes vozi kočijo, saj se dobesedno s prednjimi tačkami poganja naprej ob iztegnjenih zadnjih tačkah in pri tem neumorno pritiska zadnji del telesa ob tla. Lastniki z začudenjem strmijo v svojega ljubljenčka in ne vedo ali bi se smejali ali bi bili zaskrbljeni. Ko kužek končno preneha z omenjeno aktivnostjo, lastniki še presenečeni opazijo, da se kužek dostikrat nenadoma in eksplozivno obrača nazaj proti repu in se pri tem tudi grize v okolici repa. Omenjenim pasjim aktivnostim so najpogosteje krive polne perianalne oziroma obanalne vrečke, ki psa nervirajo, iritirajo in spravljajo ob živce. Ob živce spravljajo tudi njegovega lastnika, saj se zraven vse omenjene simptomatike kužki tudi praskajo po vsem telesu in pogosto otresajo z ušesi.
Perianalni vrečki ležita tik ob analnem sfinktru in sicer, če si ponazorimo z analogno številčnico ure, ležijo ob številki 4 in 8. Med evolucijo psov so te vrečke izgubile prvotni namen, ki je bil prvinsko namenjen označevanju terena. Z vsebino vrečk, ki je sicer močnega ostrega vonja, so psi označevali svoj teren kar v »pasjem« žargonu pomeni, da so markirali. Vonj teh vrečk je tudi specifičen za vsakega psa posebej in po vonju vrečk se psi še danes spoznavajo med seboj. Če vemo, da je pasji voh do 10000 krat močnejši od človeškega, potem vemo, kaj pomeni izloček perianalnih vrečk, ki ga tudi ljudje močno zaznamo, za populacijo psov. Izraža identiteto psa, podobno kot prstni odtisi pri ljudeh. Vrečki ležita v mišičnini, ki obdaja analno mišico oziroma sfinkter in imata izvodili izpeljani tik ob izhodu analne odprtine, tako, da se izločena vsebina iz vrečk pomeša z blatom, ki ga pes odvaja. Samo praznjenje vrečk poteka tako, da kompakten feces pri svoji poti skozi ampulo recti in analni sfinkter mehansko pritisne na perianalni vrečki in izprazni njihovo vsebino. V izjemnih primerih, ko je kužek ali močno prestrašen ali močno razburjen in pod adrenalinom lahko tudi hote izprazni omenjeni vrečki, kar lastniki zaznajo kot močan, rezek neprijeten vonj.
Problem nastane, kadar se pojavi oteženo praznjenje obanalnih vrečk in začne vsebina v njih zaostajati. V tem primeru se vrečki povečujeta in začneta povzročati sprva nelagodje pri psu, kasneje tudi bolečino. Zaradi zaostajanja vsebine pride pogosto do vnetja in bakterijske infekcije vrečk. Najpogosteje izoliramo bakterijo e coli in klostridium perfrigens in še mnoge druge, ki povzročijo tako imenovan sacculitis perianalis, vnetni proces ki pogosto vodi v predrtje vrečk in tvorbo perianalne fistule. Lastniki psa lepega dne presenečeni opazijo izcedek krvavo gnojne vsebine pod repom zraven analne odprtine pri svojem psu, splošno stanje psa je pogosto zelo prizadeto, saj dobi visoko temperaturo in trpi tudi močne bolečine. Stanje je alarmantno in terja nemudoma pomoč veterinarja, saj lahko pride do sepse in smrti živali. Da preprečimo omenjene boleče in nevarne zaplete je treba psa pravočasno odpeljati k veterinarju, da mu le ta ročno izprazni vrečke. Tega se lahko lotimo tudi sami, vendar treba je vedeti, da je to poseg, ki zahteva kar nekaj znanja in izkušenj in ga je bolje prepustiti izkušenemu veterinarju ali veterinarskemu tehniku. Praznjenje vrečk mora biti izvedeno brez uporabe sile, nežno, tako, da ne povzroča bolečine pri psu. Narobe je, če med prsti gnetemo analni sfinkter, še bolj narobe pa je, če poskušamo prazniti vrečke na način, da porivamo psu prst v analno odprtino. To je povsem zgrešeno, saj privede do poškodbe sluznice črevesja in še večjih težav. Pri tem opravilu je potrebna izkušena roka, ki med palcem in kazalcem zatipa zadebeljene obanalne vrečke in jih z nežnim pritiskom izprazni. Problematične pasme za praznjenje obanalnih vrečk so brahiocefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki in zelo kratkimi repki. Vendar za izkušenega veterinarja, oziroma tehnika ni problem neboleče izprazniti žleze tudi pri teh psih. Frekvenca ročnega praznjenja obanalnih vrečk je odvisna od hitrosti polnjenja in kliničnih znakov pri psu. Čim se pes pretirano praska, otresa z ušesi, vozi po zadnji plati in liže oziroma grize okoli repa je treba izprazniti vrečke. V začetku svetujemo praznjenje na 3 do 4 tedne, kasneje razmik med praznjenji povečujemo glede na napolnjenost vrečk. Če se vrečke kljub temu polnijo hitreje, uporabimo zdravljenje z antibiotiki in izpiranje vrečk v anesteziji, kjer vrečke izperemo z razkužilnimi tekočinami in v njih apliciramo antibiotik.
Pri kužkih, ki imajo prepogosto težave s polnimi perianalnimi vrečkami, kar pomeni, da jih moramo ročno prazniti vsakih 14 dni ali pogosteje, saj se drugače pojavljajo reakcije po koži v smislu ekcemov in srbenja, vnetja ušes, v takih primerih svetujemo kirurško odstranitev perianalnih vrečk in s tem trajno rešimo problem. Operacija je zahtevna za vse tri, za operaterja, kužka in lastnika, vendar kasnejša umiritev problematike praskanja, ekcemov in drsanja odtehta vse težave. Pred operativnim posegom je treba lastniku predstaviti potek operacije in detajlno razložiti po operativno obdobje. Operativni rani sta tik ob analni odprtini, kjer je bolečinsko zelo občutljivo področje in prav tako obstaja možnost infekcije rane, saj vemo, da feces in bližina operativne rane nista najboljša kombinacija. Lastnika kužka naučimo, kako bo redno skrbel za higieno rane, naučimo ga, kako bo rano dezinficiral in razkuževal večkrat dnevno, predvsem pozoren pa mora biti po odvajanju blata. Poskrbeti moramo tudi, da si kužek sam ne poškoduje rane z zobmi ali s pretiranim drgnjenjem ob tla. Kužek tudi vsakodnevno dobiva terapijo z antibiotiki, sprva z injekcijami, po nekaj dneh pa s tabletkami, katere mu daje lastnik po navodilu veterinarja. Vsekakor poskrbimo tudi za ustrezno in kvalitetno protibolečinsko terapijo, tako, da sta zadovoljna oba, kužek in njegov lastnik. Operacije obanalnih vrečk opravljamo predvsem v zimskem času, saj poletna vročina in obilje muh zelo obremenjujoče delujeta na operiranega psa. V naši Veterinarski bolnici Ptuj že vrsto let opravljamo v zimskem času veliko število omenjenih operativnih posegov z odličnimi rezultati in zadovoljnimi lastniki, saj vsa na začetku prispevka omenjena simptomatika povezana s polnimi obanalnimi vrečkami preneha in preneha tudi potreba po pogostih obiskih veterinarja. Operativni poseg odstranitve obanalnih vrečk je nujen, ko pride do gnojnega abscesa vrečk in perianalne fistule, saj se omenjena problematika zelo težko pozdravi z antibiotiki in ponovitve so zelo pogoste. Prav tako je operativni poseg nujen v primeru tumorjev, ki se pojavljajo v vrečkah in so pogosti predvsem pri starejših psih.
Perianalne vrečke ima vsak pes. Ne obstaja diagnostična metoda, s katero bi lahko ugotovili ali bo naš pes imel težave z njimi ali ne. Preventivno lahko vplivamo na praznjenje vrečk z izborom hrane, ki vsebuje veliko vlaknine in hrano, ki vpliva na blato našega psa tako, da je kompaktno in na tak način prazni obanalne vrečke. Če je naš kužek alergik, težave s polnimi perianalnimi vrečkami še poslabšajo zadevo, zato poskrbimo, da vrečke redno praznimo pri izkušenem veterinarju. Če postanejo težave prevelike in prepogoste, vsekakor svetujem operativno odstranitev vrečk, saj s tem posegom bistveno dvignemo kvaliteto življenja kužka in posredno tudi njegovih lastnikov. Dobro je, da se odločimo za poseg, preden se težave stopnjujejo do te mere, da je poseg zaradi pogostih vnetij, kroničnosti in fistuliranih vrečk težji in obsežnejši in preden kužek preveč ostari. V starosti se morebitne težave, ki so kužka spremljale vse življenje še stopnjujejo, poseg odstranitve vrečk ga bolj obremeni in možnost zapletov je vsekakor večja.
Emil Senčar dr.vet.med.

01.06.2020

ERLIHIOZA PRI KUŽKIH

V zadnjem času dobivamo vse več vprašanj zaradi bolezni, ki jo prenašajo klopi, imenovane Erlihioza. Lastnike predvsem zanima ali je bolezen ozdravljiva, kakšne posledice lahko pušča pri živali in kako jo lahko pravočasno ugotovimo?.
Zaradi res aktualne problematike in pogostosti omenjene bolezni, bom ponovno navedel važna dejstva o bolezni, katera bi moral vedeti vsak lastnik psa.
Erlihioza oziroma v zadnjem času imenovana anaplazmoza je predvsem bolezen psov. Povzročajo jo mikroorganizmi iz rodu Ehrlichia, Anaplasma in Neorickettsia. Pri nas je najpogostejša Anaplasma phagocythophilum. Povzročitelji so rikecije, to so mikroorganizmi uvrščeni nekako med bakterije in viruse. Bolezen prenašajo in širijo klopi, saj se povzročitelj naseli vanje, ko se prisesajo na okuženega kužka. Drugič, ko takšen okužen klop zajeda novega gostitelja povzročitelji bolezni preidejo vanj. Rikecije lahko živijo tudi 5 mesecev v klopu. Bolezen se pojavlja v treh oblikah, v akutni, kronični in subklinični fazi. Akutna se po navadi pojavi do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. Kužek dobi povišano telesno temperaturo, neha jesti, postane potrt, težko se premika, saj ima boleče sklepe. Pogosto se pojavijo podplutbe po telesu in pojavi se slabokrvnost. Zaradi slabokrvnosti kuža pohitreno diha in je močno utrujen. Če klinični znaki niso prehudi, lastnik svojega kužka pogosto sploh ne pelje na pregled k veterinarju. Če ima kužek močan imunski sistem, lahko tudi sam premaga bolezen in ozdravi. Nevarneje je, da bolezen preide v subklinično fazo, ko kuža ne kaže znakov bolezni, videti je zdrav. Krvna slika pokaže le rahlo slabokrvnost. Povzročitelj se pritaji v notranjih organih, predvsem vranici in tako stanje lahko traja mesece ali celo leta. Pri raznih stresnih dejavnikih, ko psu pade odpornost, lahko bolezen znova preide v akutno fazo in taka ponovna manifestacija bolezni je lahko smrtno nevarna. Bolezen pa lahko preide tudi v kronično fazo. Takrat lastniki najpogosteje opazijo hujšanje, krvavitve, nevrološke znake, povišano telesno temperaturo. Laboratorijske preiskave krvi pokažejo močno slabokrvnost, ki počasi napreduje in na koncu privede do smrti živali.
Diagnoza bolezni se ne postavlja na podlagi kliničnih znakov, temveč na podlagi preiskave krvi, v kateri se išče povzročitelj bolezni in ugotavlja titer protiteles zoper povzročitelja bolezni. Zdravljenje erlihioze poteka s pomočjo posebnih antibiotikov in traja 4 do 6 tednov, kar pomeni, da mora kužek jesti tabletke dva krat dnevno mesec, do mesec in pol. Pravočasno začeta terapija privede do ozdravitve živali. Najboljši način preprečevanja bolezni je učinkovito odpravljanje klopov. Tu moramo biti natančni in dosledno upoštevati navodila veterinarja, saj se drugače sredstvo zoper klope hitro pokaže za neučinkovito.
Zelo dober in priporočen nasvet je, da kadar posumimo, da z našim kužkom ni vse v redu, da je hitro utrujen, šepa, pospešeno diha, ali pa želimo čisto preventivno vedeti ali je naš kuža okužen, odpeljemo kužka k veterinarju in zahtevamo laboratorijsko diagnostiko bolezni. Veterinar bo odvzel kri, naredil hitri krvni test, ali pa bo poslal kri v Ljubljano v laboratorij. Laboratorijska diagnostika je bolj zanesljiva od hitrih testov. Pravočasno začeto zdravljenje je garancija za popolno ozdravitev našega kosmatinčka.

01.06.2020

ALI IMA NAŠ KUŽEK ZDRAVO SRCE?

S pojavom vročih poletnih dni prihajajo vprašanja lastnikov psov, ki jih zanima, kako lahko prepoznamo, ali ima njihov kuža težave s srcem, ali pa je celo srčni bolnik. Vsi opažajo, da njihovi psi težko, oziroma pospešeno dihajo in nočejo hoditi po vročini. Za to bom na splošno opisal klinične znake in težave pri psih, ki imajo težave s srcem ali pa že kar srčno popuščanje.

01.06.2020

PSIČKA NE MORE NA BLATO

Bralka Sonja iz okolice Ptuja ima psičko 8 let staro škotsko ovčarko, s katero ima pogosto težave, saj zelo neredno odvaja blato, najpogosteje enkrat do dvakrat tedensko in se pri tem tudi močno napenja. Sprašuje kako ji lahko uredi prebavo, saj drugače njena psička nima zdravstvenih težav. Hrani jo predvsem z domačo hrano, občasno tudi z briketi.
Redno odvajanje blata je pri živalih zelo pomemben fiziološki moment, ki pripomore k normalnemu in uravnovešenemu delovanju organizma. Zaželeno je, da gre žival vsaj enkrat dnevno na blato, v tem primeru lahko govorimo o tem, da ima kužek v redu prebavo. Za redno odvajanje je odgovorna peristaltika črevesa, kar pomeni krčenje oziroma iztiskanje vsebine iz črevesja na prosto. To je zelo pomembno zaradi pravočasnega izločanja strupov iz črevesja, ki se tvorijo pri prebavi hrane. Na peristaltiko črevesa pa vpliva precej najrazličnejših dejavnikov. Eden najpomembnejših je pravilna prehrana, ki mora vsebovati zraven hranljivih snovi tudi balastne snovi, ki mehansko dražijo črevo in s tem stimulirajo črevo h krčenju. Že pripravljena kvalitetna briketirana hrane že vsebujejo balastne snovi, tako, da se taka hrana v črevesju hitro in kvalitetno prebavi in tudi hitro zapusti črevo, še preden pride do gnitja oziroma nagrmadenja hrane v debelem črevesu. Faktor prebavljivosti hrane je ta, ki nam pove kakšen izkoristek ima hrana, kako se bo prebavila in zapustila telo. Po faktorju prebavljivosti tudi uvrščamo hrano v kvalitetne razrede. Za pospeševanje odvajanja lahko uporabimo tako imenovana naravna odvajala, to je predvsem mleko, ki ga ponudimo zaprti živali in s tem sprožimo odvajanje blata. Moramo pa biti previdni, saj lahko zelo hitro nastopi driska po uživanju mleka. Uporabimo lahko tudi naravna odvajala, ki so v uporabi pri ljudeh, npr. portalak sirup, ki ga dobimo v lekarni. Hranjenje kužkov s kostmi je pogost vzrok zaprtju. Kokošje kosti so tako nevarne glede zaprtja živali, da jih veterinarji popolnoma odsvetujemo. Zaradi svoje lomljivosti in krhkosti lahko povzročijo popolno neprehodnost črevesja, kar je izredno nevarno stanje in se največkrat rešuje z operacijo živali. Občasno so dovoljene velike cevaste kosti, vendar v manjših količinah, le toliko, da si žival očisti zobe in krepi žvekalne mišice. Pomemben faktor, ki vpliva na peristaltiko črevesa je tudi starost živali. Čim starejša je, tem bolj leno je črevo in temu je obvezno potrebno prilagoditi prehrano.
Pri ponavljajočih se zaprtjih je potrebno razčistiti in ugotoviti, za kaj prihaja do tega. Pogosto so namreč vzrok zaprtju novotvorbe v trebušni votlini, ki mehansko pritiskajo na črevo in tako motijo, upočasnijo peristaltiko. Pri samčkih je povečana prostata pogost vzrok ponavljajočemu se zaprtju. Zaradi prepočasne prebave lahko pride do razširitve zadnjih partij črevesja, do tako imenovanega mega kolona, kar vodi v kronično zaprtje.
Gospe Sonji svetujem, da pripelje svojo psičko v ambulanto, kjer bomo z diagnostičnimi preiskavami ugotovili vzrok zaprtju in ga odpravili, hkrati pa se pogovorili o prehrani in nadaljnjih ukrepih, ki bodo privedli do normalizacije prebave pri njeni kosmatinki.

01.08.2019

KDAJ POSUMIMO NA TEŽAVE S SRCEM PRI SVOJEM PSU?

S pojavom poletne vročine se vsako leto nabere precej vprašanj lastnikov psov, ki imajo popolnoma identično vsebino. Lastnike zanima, kako naj prepoznajo znake, ki bi nakazovali, da imajo njihovi psi težave s srcem, saj v teh vročih dneh pogosto zelo pospešeno dihajo, se slinijo, tudi bruhajo po naporu.
Poskušal bom navesti najbolj karakteristične klinične znake, ki spremljajo bolezni srca, čeprav se simptomatika zelo prekriva tudi z drugimi boleznimi.

01.08.2019

KOPANJE PSOV V MORSKI VODI

Z začetkom toplejših dni vsako leto dobimo precej vprašanj s tematiko povečanega pitja vode pri psih. Lastnike zanima ali je normalno, da njihov pes nenadoma popije precej več vode kot pred časom in zanima jih tudi, koliko vode lahko popije njihov pes, da je še vse v mejah normale?

01.08.2019

BRAHIOCEFALNI SINDROM

Brahiocefalni sindrom v bistvu ni bolezen, temveč je skupek anatomskih anomalij, ki so karakteristične za pasme s kratkimi gobčki oziroma imenovane brahiocefalne pasme. Karakteristični predstavniki so francoski in angleški buldogi, bokserji, mopsi, kavalir king charles spanieli, pekinezerji in še vrsta drugih. Gre v bistvu za prirojene anatomske anomalije na glavi, ki vodijo v slabšo oskrbo organizma s kisikom, v slabšo oksigenacijo in posledično bistveno slabše počutje živali, slabšo kondicijsko sposobnost, pogosto bruhanje, davljenje in tudi padanje v nezavest.

01.08.2019

INFEKCIJA KOŽE PRI PSIH

Miran s Ptuja je lastnik 8 let starega zlatega prinašalca, ki ima pogosto težave s kožo, z izpadanjem dlake, srbenjem kože, krastami po koži. Ko je peljal psa zadnjič k veterinarju, so mu odvzeli bris iz kože in laboratorijski izvid je pokazal, da ima kuža stafilokokno infekcijo kože. Veterinar mu je omenil, da je ta bakterija odporna proti vsem antibiotikom in, de se kuža ne bo nikoli pozdravil.

01.08.2019

DNEVNE POTREBE PO VODI PRI PSIH

Sredi poletja smo in precej kužkov se nahaja s svojimi lastniki na morju. V tem času dobimo tudi precej vprašanj lastnikov psov glede kopanja psov v morski vodi, ali je priporočljivo in ali lahko morska voda tudi škoduje?

01.08.2019

KRONIČNO VNETJE UŠES PRI PSIH

V zimskem času se vsako leto intenzivira pojavljanje bolezni ušes pri psih. Mraz in veter vsekakor vplivata na slabo počutje psov, ki imajo težave z ušesi. Vsako leto v tem času dobimo tudi več pisem lastnikov psov in to precej obupanih lastnikov zaradi nenehnega ponavljanja vnetja ušes pri njihovih psih. Vsi imajo skupni imenovalec, da kljub pogostim terapijam z antibiotiki v obliki injekcij in dolgotrajnem jemanju tabletk in nenehni uporabi kapljic za ušesa, se klinična slika bolezni ne izboljša. Takoj po prenehanju terapije se vnetje v ušesih ponovi in vse se začne znova. Lastniki in njihove živali so v stresu in tudi finančni strošek ponavljajočih se zdravljenj ni zanemarljiv.

01.08.2019

POŠKODOVANA BLAZINICA

V teh počitniških poletnih dneh se pogosteje odpravljamo v naravo s svojim psom. Poletje in dopustniški čas nas pogosto motivirata k raziskovalnim sprehodom in krajšim ali daljšim pohodom v naravi, na katere vzamemo tudi svoje štirinožne prijatelje. To so sprehodi po neznanem terenu, po gozdovih, ob rekah, potokih in podobno. To je krasna izkušnja za lastnika in kužka, vendar je dobro vedeti, da predvsem pri kužku lahko pride do poškodb, na katere moramo biti pripravljeni..

01.08.2019

PSI IN SVET VONJAV

Pogosto se med lastniki psov razvije debata, katero pasje čutilo je primarno, ali je to vid, sluh ali voh. Vsekakor je to voh in v današnjem prispevku bom podrobneje opisal to neverjetno sposobnost voha pri psih.

01.08.2019

SPONDILOZA PRI PSIH II.

V prejšnjem prispevku sem opisal težave in simptomatiko zrasle hrbtenice, spondiloze in caude equine oziroma lumbosakralne stenoze. Danes pa nekaj več o terapiji, zdravljenju in lajšanju omenjenih težav.

01.08.2019

SPONDILOZA PRI PSIH I.

Lastnik 8 let starega nemškega ovčarja iz okolice Ptuja piše, da ima njegov kuža postavljeno diagnozo in sicer, spondilosis vertebre. Kuža se zelo težko vstaja in vzpenja po stopnicah ali skoči v avto in občasno ga v zadnjem delu zanaša. Lastnika zanima, kakšna je prognoza bolezni in ali obstaja zdravljenje, saj bi vsekakor rad pomagal svojemu psu. Pri postavitvi diagnoze pes ni opravil rentgenskega slikanja, temveč je veterinar lastniku povedal, da je pri nemških ovčarjih pri teh letih spondiloza vedno prisotna in da se ne da dosti narediti v smislu izboljšanja stanja.